Kako prepoznaš prijatelja v stiski?
Sprva sploh ne opaziš, a kmalu ugotoviš, da so sporočila vse redkejša in da se vse manj smeji. Kaj to pomeni?
V nekem trenutku je vse popolno: s prijateljem ali prijateljico snemata TikTok videe, skupaj poslušata najnovejše komade vajinih najljubših glasbenikov, se skrivaj nasmihata med poukom (pa naj bo to v živo ali po videokonferenci), se zanimata za iste hobije in cele dneve klepetata o simpatiji.
Nato pa se stvari začnejo spreminjati. Sprva sploh ne opaziš, a kmalu ugotoviš, da so prijateljeva ali prijateljičina sporočila vse redkejša (pa tudi vedno manj emojijev vsebujejo!), da je ves čas odsoten/na in da se vse manj smeji. Kaj to pomeni?
Preden zaključiš, da se je prijatelj/ica spremenil/a, in se kujaš, da je tvoje življenje uničeno ter da te nihče več ne mara, pomisli, ali se ni tvoj/a BFF morda znašel, znašla v hudi stiski. Vsi se na trenutke preveč ukvarjamo s sabo in ne pomislimo, da problem ni vedno v nas. Zelo verjetno torej ne drži, da se nas je oseba naveličala (sploh, če ni znakov o tem, da bi ves svoj prosti čas od zdaj naprej preživljala z drugo osebo), ampak obstaja možnost, da se je znašla v stiski in te potrebuje bolj kot kadarkoli prej – tudi, če tega ne pokaže!
Kaj pomeni duševna stiska?
Duševna stiska lahko pomeni situacijo, ki nam predstavlja večji stres, nam povzroča skrbi, vpliva na naše razpoloženje in povzroči, da se počutimo žalostne, brezvoljne, razdražljive ali jezne. Vsak od nas se kdaj znajde v taki situaciji in ni nujno, da se iz blažje stiske razvije hujša. V nekaterih primerih pa vodi tudi do duševnih motenj, kot sta anksioznost in depresija, ki se lahko kažeta tudi tako, da pomislimo na samomor.
Kaj pa je duševno zdravje?
Duševno zdravje pomeni, da se počutimo dobro in smo se sposobni učinkovito spoprijemati z življenjskimi težavami in izzivi in imamo z ljudmi okoli sebe zadovoljujoče medosebne odnose. Duševno zdravje je del našega zdravja, ki ga sestavljajo tri komponente: telesno zdravje, psihološko zdravje in socialno blagostanje. Vse prevečkrat ljudje, ko govorijo o zdravju, mislijo samo na telesno zdravje. Če nimamo vročine, smo zdravi. A ni vedno tako.
Da smo resnično zdravi, je pomembno, da poskrbimo za vse tri komponente in ne podcenjujemo psihološkega zdravja in dobrih odnosov.
Kako prepoznamo, da je nekdo v stiski?
Da lahko osebi v stiski pomagamo, je nujno, da stisko najprej prepoznamo. To ni vedno tako preprosto, kot se sliši, saj stiska velikokrat ni vidna navzven, vsak pa jo izraža na svoj način. Ni nujno, da oseba, ki je v stiski, cele dneve ždi v svoji sobi, joka krokodilje solze in posluša žalostno glasbo.
Stiska se včasih skriva tudi za nasmehom.
Ker nam je vsem kdaj težko prositi za pomoč, je pomembno, da smo do drugih pozorni in opazujemo, ali se oseba obnaša drugače kot običajno. Ker hude stiske lahko vodijo tudi v samomorilne misli in samomor, stiske prijateljev ne spreglejmo. No, ni nujno, da gre samo za prijatelje. Lepo je, če pomoč ponudimo komurkoli – vrstniku z glasbene šole ali pa sošolki, ki sicer ni zelo družabna.
Na kaj bodimo pozorni?
Pozorno opazujemo, če se naš prijatelj naenkrat vede nenavadno. Morda ima slabšo samozavest, se mu poslabša učni uspeh, ima težave doma, je zaskrbljen. Lahko nenadoma pridobi ali izgubi nekaj kilogramov, se umika iz družbe in šolske odmore preživlja sam, se ne zanima več za hobije, o katerih je prej nenehno govoril.
Lahko mu niha razpoloženje, je nemiren, razburjen ali se celo agresivno obnaša. Lahko pogosteje zapada v konflikte, je večkrat odsoten od pouka, utrujen in nezainteresiran. Če je bila oseba prej zelo urejena, zdaj pa svoj videz zanemarja, je tudi to lahko znak, da je v stiski. Nikoli tudi ne smemo spregledati, če oseba zlorablja alkohol ali droge.
Kako pomagamo?
Ko smo opazili, da je naš prijatelj v stiski, ga o tem vprašamo. To storimo s prijaznimi besedami. Povejmo, da nas skrbi, in osebo preprosto vprašamo, kako se počuti. Povejmo, da želimo pomagati. Če nam oseba ne želi odgovoriti, je ne obsojajmo, ampak ji povejmo, da smo tu zanjo in se na nas lahko obrne tudi kdaj drugič, ko bo pripravljena.
Če nam oseba zaupa svojo stisko, smo ji pri tem v oporo. Tudi če se nam situacija ne zdi tako grozna, se zavedamo, da prijatelju povzroča veliko stisko, zato njegove občutke sprejmemo.
Ne rečemo, da to ni nič takega, saj s tem osebi sprožamo dodatne občutke slabe vesti in krivde ter njeno bolečino povečamo. Nismo zgroženi ali šokirani in ne govorimo, da so njene težave manjše, kot se zdijo njej.
Kako naprej?
Ko nam oseba zaupa svoje težave, jo dobro poslušajmo in ji nato ponudimo, da skupaj poiščemo rešitev. Ne vsiljujemo svojih idej, temveč v pogovoru predlagamo rešitve. Morda bi se lahko prijatelj pogovoril s psihologom, starši ali s katerim od učiteljev? Se obrnil na kakšno organizacijo, ki pomaga mladim v stiski?
Prijatelju stojimo ob strani. Zavedamo se, da ne bo bolje kar čez noč, zato smo potrpežljivi in ga v prihodnjih tednih še večkrat vprašamo, kako se počuti. Najpomembneje je, da mu damo vedeti, da v stiski ni sam.
Kam po pomoč?
- TOM telefon (med 12. in 20. uro, brezplačno, uporabite lahko tudi e-pošto tom@zpms.si)
- Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (zvečer in ponoči: med 19. in 7. uro zjutraj)
- Zaupni telefon Samarijan: 11 123 (24 ur na dan brezplačno)
- Veliko uporabnih virov najdeš tudi na spletnih straneh www.tosemjaz.net in www.nebojse.si
Na naši spletni strani www.pil.si smo o tej tematiki objavili tudi video in članek v daljši obliki, rešili pa boste lahko tudi interaktiven test o tem, kako dobro znate prepoznati opozorilne znake, da je oseba v stiski. Veliko uporabnih informacij bomo delili tudi na Instagramu.
Podprto s sredstvi Programa ACF v Sloveniji 2014–2021.
Članek je bil objavljen v reviji PIL
PIL je mesečna revija, ki združuje vse, kar najstnike najbolj zanima, jim pomaga skozi najstniška leta, jih zabava in jim širi obzorja.
Več o reviji >
Naročniki na dom prejmete 15 % popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.
